Efemeride Lune in Sonca (super zadeva)

Luna posneta v primarnem fokusu teleskopa MEADE LX200, D=25,4 cm, f/10, na barvni film Agfa 100 ASA. Čas osvetlitve: 1/30 s . Spodaj izstopa krater Tycho Brahe, katerega lepo vidimo tudi z navadnim daljnogledom. Posneli člani krožka julija 1994, kraj: Šentvid-Ljubljana.

Luna posneta z okularno projekcijo (g. razdalja okularja: 25 mm) s teleskopom MEADE LX200, D=25,4 cm, f/10, na diafilm Fujichrome 100 ASA. Čas osvetlitve:1/15 s . Od zgoraj navzdol si sledita Morje jasnosti in Morje tišine, kjer je tudi pristal legendarni Apollo 11. Trije izstopajoči kraterji na spodnji polovici so od zgoraj navzdol: Theophilus, Cyrillus in Catharina . Posneli člani krožka julija 1994, kraj: Šentvid-Ljubljana.

Luna posneta z okularno projekcijo (g. razdalja okularja: 10 mm) s teleskopom MEADE LX200, D=25,4 cm, f/10, na diafilm Fujichrome 100 ASA. Čas osvetlitve:1 s. Levo od sredine je krater Gassendi, premera 110 km, velik skoraj kot Slovenija. Ali so katerega izmed kraterjev na Luni poimenovali po kakem znanem Slovencu? Ali tudi na Zemlji najdemo kraterje? Posneli člani krožka julija 1994, kraj: Šentvid-Ljubljana.

Luna posneta z okularno projekcijo (g.razdalja okularja: 25 mm) s teleskopom MEADE LX200, D=25,4 cm, f/10, na diafilm Kodak Elite 100 ASA. Čas osvetlitve: 0,5 s. Na posnetku je znameniti Zaliv mavric. Posneli člani Univerze za tretje življensko obdobje 1. februarja 1996, kraj: Šentvid-Ljubljana.

Luna posneta s teleobjektivom goriščne razdalje 200 mm na diafilm Fujichrome 100 ASA. Čas osvetlitve:1 s. Na posnetku se lepo vidi tudi senčni del Lune. Kdo ga osvetljuje? Posnetek je naredil Zorko Vičar 22. decembra 1995, kraj: Kog. Posnetek je hkrati tudi podlaga.

Luna posneta s teleobjektivom goriščne razdalje 200 mm na diafilm Fujichrome 100 ASA. Čas osvetlitve: 0,5 s. Vse ostalo enako kot zgoraj.

Luna posneta s teleskopom Tasco z vhodno odprtino le 50 mm. Avtor posnetka Tomaž Ščuka je fotoaparat brez objektiva držal kar v roki, v gorišču teleskopa. Slika je poučna, saj je bila narejena brez vsake profesionalne opreme, s takorekoč otroškim teleskopom, poskusite še vi kaj podobnega.

Lunin mrk posnet v gorišču teleskopa MEADE LX200 (10", f/10) na terasi Gimnazije Šentvid. Čas osvetlitve:1/15 s; diafilm Kodak Gold 200 ISO. Na posnetku Lune se lepo vidi razpršena senca Zemljinega površja in prevlada rdeče barve, kar je posledica loma svetlobe v atmosferi našega planeta. Posnetek sta 27. septembra 1996 zgodaj zjutraj naredila Tomaž Goslar in Marko Cedilnik.

Lunin mrk posnet v gorišču teleskopa MEADE LX200 (10", f/10) na terasi Gimnazije Šentvid. Čas osvetlitve:1/30 s; barvni film Agfa 100 ISO. Na posnetku Lune se lepo vidi razpršena senca Zemljinega površja, kar je posledica loma svetlobe v atmosferi našega planeta. Posnetek je 27. septembra 1996 zjutraj naredil Zorko Vičar.

Faze Luninega mrka, 27. september 1996. Napredovanje Zemljine sence čez Lunino ploskvico od vstopa v senco do začetka popolne faze mrka. Objektiv: 75mm; film: Kodak 5020 EES. Foto: Gašper Šušteršič, astronomski krožek Gimnazije Šentvid. Več slik mrka na isti posnetek je avtor naredil s fotoaparatom Praktica, ki sicer ni namenjen za takšen način fotografiranja, vendar ga lahko prelisičimo. Fotoaparat pripravimo za naslednji posnetek tako, da filma ne transportiramo naprej pri napenjanju sprožilca. To je mogoče, če med napenjanjem sprožilca sprostimo mehanizem za transport filma (pritisnemo gumb kot, da bi previjali film nazaj v kaseto), potem se film ne bo premaknil naprej, sprožilec pa bo napet in pripravljen za nov posnetek. Poskusite, ni nujno, da vam bo popolnoma uspelo.

Faze Luninega mrka, 16. september 1997. Barvni film 1000 ISO. Foto: Gregor Vertačnik, kraj: Vodice na Gorenjskem, astronomski krožek Gimnazije Šentvid. Več slik mrka na isti posnetek je avtor naredil s fotoaparatom Praktica, ki sicer ni namenjen za takšen način fotografiranja, vendar ga lahko prelisičimo. Fotoaparat pripravimo za naslednji posnetek tako, da filma ne transportiramo naprej in preprosto vsakih nekaj časa odkrijemo objektiv fotoaparata in spet pokrijemo. Fotoaparat je seveda fiksiran na stojalu. Pokrivanje (odkrivanje) ne sme premakniti aparata. Poskusite.

Lunin mrk posnet v gorišču teleskopa MEADE LX200 (10", f/6.3) na terasi Gimnazije Šentvid. Čas osvetlitve:1/10 s; diafilm Kodak Gold 200 ISO. Na posnetku Lune se lepo vidi razpršena senca Zemljinega površja, kar je tudi posledica loma svetlobe v atmosferi našega planeta. Atmosfera Zemlje je v tem primeru filter, ki prepušča rdečo svetlobo, zato tudi rdeča barva Lune. Posnetek so 16. septembra 1997 ob 20. uri naredil Zorko Vičar, Marko Cedilnik, Tomaž Goslar.

Posnetek Lune s CCD kamero ST7 v gorišču teleskopa MEADE LX200, D=25,4 cm, f/10, čas osvetlitve 0,11 sekunde. Datum: 24. maj 1999 ob 21:30. uri. Predvsem se lepo razločita kraterja Clavius, levo nekoliko spodaj od sredine (znotraj katerega smo opazili veliko majhnih kraterjev, vsaj 7) in Tycho, levo zgoraj, ki je znan po žarkih in terasastih stenah, ki so vidne tudi na našem posnetku. Spodnji posnetek, ki sledi je enak, le da je bila vhodna odprtina manjša in ni preosvetljenih polj. Posneli: Peter Mihor, Rok Starič, Mitja Šiška, Matej Maček, Zorko Vičar, sodelovala sta tudi Jelena Cvetkovič in Gregor Vertačnik.

Posnetek Lune s CCD kamero ST7 v gorišču teleskopa MEADE LX200, D=25,4 cm, f/10, čas osvetlitve 0,11 sekunde. Datum: 24. maj 1999 ob 22. uri. Predvsem se lepo razločita kraterja Clavius, levo nekoliko spodaj od sredine (znotraj katerega smo opazili veliko mjhnih kraterjev, vsaj 7) in Tycho, levo zgoraj, ki je znan po žarkih in terasastih stenah, ki so vidne tudi na našem posnetku. Posneli: Peter Mihor, Rok Starič, Mitja Šiška, Matej Maček, Zorko Vičar, sodelovala sta tudi Jelena Cvetkovič in Gregor Vertačnik.

Posnetek Lune s CCD kamero ST7 v gorišču teleskopa MEADE LX200, D=25,4 cm, f/10, čas osvetlitve 0.11 sekunde. Datum: 24. maj 1999 ob 22. uri. Detaili, prehod med Morjema deževij in jasnosti.V Morju deževij je lepo viden, levo spodaj, krater Arhimedes, zraven desno zgoraj sta še izrazita kraterja Autolycus in Aristillus. Posneli: Peter Mihor, Rok Starič, Mitja Šiška, Matej Maček, Zorko Vičar, sodelovala sta tudi Jelena Cvetkovič in Gregor Vertačnik.

Luna posneta s
CCD ST7 LX200, 4", f/25, 0,11 sek, 0:50, 11.2.2000, Zorko Vičar in Peter Mihor. Desno zgoraj leži znameniti krater Tycho Brache. Posnetek obdelan z različnima programoma.

Faze Luninega mrka, 21. januar 2000. Barvni film 200 ISO. Foto: Zorko Vičar, kraj: Ljubljana-Šentvid (terasa gimnazije), astronomski krožek Gimnazije Šentvid. Več slik mrka na isti posnetek je avtor naredil s fotoaparatom Canon, ki ima opcijo 9-ih ekspozicij na isti del filma (film se ne transportira naprej in se tako posnetki nalagajo drug čez drugega). Fotoaparat je seveda fiksiran na stojalu. Aparat se ne sme premakniti. Poskusite.
Zvezdi desno od Lune sta dvojčka Kastor in Polux.
Vsekakor je poučno, da iz istega posnetka lahko dobimo več informacij, če ga fotograf pred razvijanjem eksponira z različnima časoma. Na spodnjem posnetku lahko razberemo premik Lune glede na zvezde.

Lunin mrk posnet v gorišču teleskopa MEADE LX200 (10", f/6.3) na terasi Gimnazije Šentvid. Čas osvetlitve:1/15 s; diafilm Kodak Gold 400 ISO. Na posnetku Lune se lepo vidi razpršena senca Zemljinega površja, kar je tudi posledica loma svetlobe v atmosferi našega planeta. Atmosfera Zemlje je v tem primeru filter, ki prepušča rdečo svetlobo, zato tudi rdeča barva Lune. Posnetek je 21. januarja 2000 (okrog pete ure) naredil Tomaž Goslar.

Lunin mrk posnet z 200 mm-skim objektivom. Čas osvetlitve: 1 s; Kodak 200 ISO. Luna je prehajala iz Zemljine polsence v senco. Posnetek je 21. januarja 2000 naredil Peter Mihor.
Oglej si prispevek Antika in Mrki.

Posnel Mitja Šiška, poletje 2000, kraj: Ljubljana-Šentvid (terasa gimnazije), astronomski krožek Gimnazije Šentvid.

Polna luna na vzhodnem obzorju. Posnel Peter Mihor, marec 2001, kraj: Ljubljana-Šentvid (terasa gimnazije), astronomski krožek Gimnazije Šentvid.

krater Gassendi. Narejeno - kraj: Ljubljana-Šentvid (terasa gimnazije), astronomski krožek Gimnazije Šentvid, CCD ST7, LX200 10", f/10. Primerjava različnih obdelav.

Luna 12. maj 2003. Narejeno - kraj: Ljubljana-Šentvid (terasa gimnazije), astronomski krožek Gimnazije Šentvid, 200 ISO Konica, 1/125 s, LX200 10", f/6.3. Slaba ostrina.

Lunin mrk 16. maj 2003, desno Luna pred popolno zamtračitvijo na jutranji zarji. Posneto v Vodicah pri Brniku. Fotografiral Gregor Vertačnik skozi refraktor D=60mm, f=800mm, Kodak - glede na opremo odličen posnetek.

Spodaj primerjava istega posnetjka z različno obdelavo


Trajanje popolnega Sončevega Mrka je odvisno od velikosti Lune, ki se spreminja zaradi potovanja Lune okrog Zemlje po elipsi; če je Luna blizu apogeja (odzemlja) je mrk zgolj kolobarjast. Glej spodaj razliko v velikosti Lune med apogejem in perigejem, res presenetljivo.

Največja oddaljenost od Zemlje (apogej) - 406697 km, srednja - 384400 km, najmanjša (perigej) - 356410 km Obhodni čas 27,321661 ... dni.